Wp/isv/Sěverovozhodnokavkazske jezyky

Sěverovozhodnokavkazske, nahsko-dagestanske ili kaspijske jezyky sut kavkazska jezyčna rodina, razprostranjena po vozhodnoj česti Sěvernogo Kavkaza (v avtonomnyh republikah Dagestan, Čečenija i Ingušetija, a takože v Azerbajdžanu, Gruziji i v diaporah raznyh držav. Čislo nositeljev na jezykah tutoj rodiny ocěnjaje se na 2,6 do 4,3 milionov ljudij. Največšu kolikost nositeljev imajut po prěpisu naseljenja SSSR 1989 g. čečensky (958.309), avarsky (604.200), lezginsky (466.800), darginsky (365.800) i ingušsky (237.438). Někoje iz ostalyh imajut ne veče než několiko sot govoriteljev. Vsego tuta rodina sostoji iz ok. 30 do 36 jezykov. Mnoge iz njih sut zagrožene, seriozno zagrožene ili kritično zagrožene izumrtjem: poněkojimi govoret samo dorastli i starši ljudi.

Sěverovozhodnokavkazske jezyky razdělili se iz občego prajezyka prěd koncem 3. tysečlětja p.n.e. V tečenju stolětij one byli značno ovlivnjene iranskymi i turkijskymi jezykami, a takože arabskym i od 20. stolětja russkym. Sut razne hipotezy, ktory sjedinjajut sěverovozhodnokavkazske jezyky s drugymi grupami v jednu makrorodinu, osoblivo s sěverozapadnokavkazskymi i eventualno takože s kartvelskymi jezykami, ale nijedna iz njih ne jest široko prijeta. Vslěd geografičnyh i kulturny svojstvami regiona jezyky Dagestana jestvovali pored sebe v odnositeljnoj izolaciji, čto dovedlo k značnoj jezyčnoj raznorodnosti. Jednočasno mnogojezyčnost – vladěnje několikami jezykami, v čem takože druge sěverovozhodnokavkazske – byla široko razprostranjena. Večinstvo jezykov tutoj rodiny jest bezpisemno.

Genealogična klasifikacija vnutri rodiny i razděljenje jej na jezyky i narěčja jest prědmet naučnyh diskusij. Tradicijno ona děli se na šest větv, a ješče raněje na dvě (nahske i dagestanske jezyky). Sěverovozhodnokavkazske jezyk odličajut se sravniteljno bogatoju kolekcijeju suglasok i široko razprostranjenoju faringalizacijeju. Gramatika harakterizuje se ergativnostju: zaměsto nominativa i akuzativa one imajut sistemu s ergativom i absolutivom, v ktoroj ergativ označaje podmet prěhodnogo glagola, a absolutiv označaje prědmet prěhodnogo glagola i podmet neprěhodnogo glagola. Dodatočno one imajut dvě sistemy padežev (obyčnyh i lokativnyh) i razděljenje imennikov na klasy.

Podrazděljenje

Niže prědstavjeny jest prěgled sěverovozhodnokavkazskyh jezykov, s dvubukvovym kodom ISO 639-1 i tribukvovym kodom ISO 639-3, a takože s približiteljnym čislom rodnyh govoriteljev danogo jezyka, prěvažno po danyh iz 2020 ili 2021 g.:

Sěverovozhodnokavkazske jezyky
- Nahska větva
  - Vajnahska grupa
    - Čečensky [ce, che] (1,8 mln.)
    - Ingušsky [inh] (350 tys.)
  - Bacbijsky [bbl] (3 tys.)
- Avaro-ando-cezska větva
  - Avaro-andijska grupa
    - Avarsky [av, ava] (1,2 mln.)
    - Andijska grupa
      - Andijsky [ani] (21 tys.)
      - Ahvahsky [akv] (7,5 tys.)
      - Karatinsky [kpt] (9,5 tys.)
      - Botlihsky [bph] (5,1 tys.)
      - Godoberinsky [gdo] (3 tys.)
      - Bagvalinsky [kva] (2,3 tys.)
      - Tindinsky [tin] (4,5 tys.)
      - Čamalinsky [cji] (5,2 tys.)
  - Cezska grupa
    - Zapadnocezska grupa
      - Cezsky (didojsky) [ddo] (18 tys.)
      - Hinuhsky [gin] (635)
      - Hvaršinsky [khv] (3,3 tys.)
        Inhokvarinsky
    - Vozhodnocezska grupa
      - Bežtinsky (kapučinsky) [kap] (8,1 tys.)
      - Hunzibsky [huz] (3,5 tys.)
- Darginska větva
  - Sěverna grupa
    - Darginsky [dar] (590 tys.)
    - Megebsky [—] (1 tys.)
  - Južna grupa
    - Južnodarginske jezyky i dialekty
    - Kubačinsky [ugh] (7 tys.)
    - Kajtagsky [xdq] (30 tys.)
    - Čiragsky [—] (2 tys.)
- Laksky jezyk [lbe] (88 tys.)
- Lezginska větva
  - Samurska grupa
    - Vozhodnolezginska grupa
      - Lezginsky [lez] (630 tys.)
      - Tabasaransky [tab] (87 tys.)
      - Agulsky [agx] (33,2 tys.)
    - Zapadnolezginska grupa
      - Rutulsky [rut] (35 tys.)
      - Cahursky [tkr] (22,3 tys.)
    - Južnolezginska grupa
      - Buduhsky [bdk] (200)
      - Kryzsky [kry] (5 tys.)
  - Ne-samurska grupa
    - Arčinsky [aqc] (1,7 tys.)
    - Udinsky [udi] (8 tys.)
    - Agvansky [xag] †
- Hinalugsky jezyk [kjj] (1 tys.)

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Нахско-дагестанские языки» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).