Jump to content

Wp/isv/Srědnjeturkijsky jezyk

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Срєдњетуркијскы језык)
Wp > isv > Srědnjeturkijsky jezyk
Jezyk
Srědnjeturkijsky jezyk
Ortatürk tili, Öztürk tili
Prvo izdanje knigy «Ortatürk tili» (1992)
Obča informacija
Stvorjeny
Data stvorjenja1992-2008 (Ortatürk)
2022 (Öztürk)
Pismo
Celj
Jezyčne kody

Srědnjeturkijsky jezyk (na samom jezyku: Ortatürk tili «usrědnjeny turkijsky jezyk» ili Öztürk tili «jedrnoturkijsky jezyk») jest zonalny pomočny jezyk za govoriteljev turkijskyh jezykov. Glavny jegov cělj jest ulegčenje komunikacije medžu turkijskymi narodami posrědstvom občeturkijskyh jezyčnyh universalij. Jezyk byl razrabotany metodami matematičnoj lingvistiky.

Historija

[edit | edit source]

Ideja vseturkijskogo jezyka ne jest nova: uže v Srědnjevěčju v Centralnoj Aziji jestoval karahanidsky jezyk, takože nazyvajemy «türki», ktory služil občeturkijskym literaturnym jezykom i takože iměl značny vplyv na pozdnějše literaturne jezyky, m.dr. tatarov. Za turkijcev, on odigryval podobnu rolju kako starocrkovnoslovjansky za slovjanov.[1] Na koncu 19. stolětja slavny krymskotatarsky intelektual, panturkist i političny dějatelj Ismail Gasprinskij (1851–1914) propagoval vseturkijsky jezyk, osnovany na osmansko-turečskom jezyku, ale izbavjeny od mnogočislnyh arabskyh i persijskyh pozajetij. Gasprinskij koristal toj jezyk v izdavanom jim od 1883 g. časopisu Terciman («prěvoditelj»).[1]

Ortatürk

[edit | edit source]

Avtor koncepta srědnjeturkijskogo jezyka «Ortatürk» jest uzbeksky profesor filozofije, Bahtijor Rahmonovič Karimov (urodženy 30 marca 1949 g.). Od 1974 g. on zajedno s surabotnikom Šoahmadom Mutalovom razvil model na bazě matematičnyh formul za izčisljenje jezyčnyh sběžnostij. V 1980 g. on daže prědstavil svoju teoriju podčas turkologičnoj konferencije v Taškentu. Tym ne menje, v Sovětskom Sojuzu vse projavy panturkizma byli tabu, v svezi s čim Karimov i Mutalov byli prinudženi rabotati v tišině, hoti poněkogda uspěli publikovati v kamuflovanoj formě, da by izběgli cenzuru.[2]

Bahtijor Karimov

Toliko v 1992 g., poslě dobytja nezavisnosti Uzbekistana, Karimov i Mutalov mogli publikovati svoje teorije v knigě pod zaglavjem «Ortatürk tili»; v 1993 g. byla takože izdana versija na anglijskom. V tutoj knigě oni objasnjajut svoju matematičnu formulu na osnově prikladov iz peti turkijskyh jezykov (azerbajdžansky, tatarsky, turečsky, uzbeksky i kazahsky), a takože prikladov iz slovanskyh, romanskyh i iranskyh jezykov.[3] Pozdněje, v 2008 g., oni publikovali aktualizovanu versiju projekta, takože dodavajuči tri turkijske jezyky k svojim sravnjenjam: turkmensky, kyrgyzsky i ujgursky.[4] Karimov tvrdi, že srědnjeturkijsky – jezyk srazumlivy vsim turkijskym narodam – pomože sjediniti turkijskojezyčne narody i ukrěpi kulturne svezi,[5] ale jednočasno podčrkivaje, že ne naměraje zaměniti jim etnične jezyky:

«Naš projekt prědlagaje trideseti turkijskym narodam, že koordinovanym sposobom sdělajut jedin krok, da by popadli v jednu točku. I ta točka jest usrědnjeny turkijsky jezyk, ktory smože funkcionovati paralelno s tridesetju turkijskymi jezykami. Nijedin iz tyh trideseti jezykov ne izčezne i ne bude prěobračeny v dialekt.»[6]

V novembru 2007 g. V. kurultaj («sjezd») Vsesvětskoj asambleje turkijskyh narodov (VATN) v Kazahstanu prijel rěšenje, na osnově ktorogo osnovany byl dnju v 18 marca 2008 g. Medžunarodny institut jezyka «ortatürk» («anatürk»).[7] Direktor instituta byl do 2013 g. Bahtijor Karimov.[8] Tutoj institut razrabotal kompjuternu programu za usrědnjenje slov turkijskyh jezykov po principu «dvojnogo večinstva» (večinstva jezykov i večinstva govoriteljev), koristajuču uproščenu versiju prvopočetnogo prědloženja Karimova i Mutalova. Tym sposobom v 2017 g. bylo stvorjeno 11 tys. slov.[7]

Öztürk

[edit | edit source]

Na VI. kurultaju Vsesvětskoj asambleje turkijskyh narodov v 2014 g. direktor Instituta Ortatürk-Anatürk, krymskotatarsky jezykoznavec Vadim Aldanovič Mirějev (urodženy 9 dekembra 1955 g.), prědstavil prezentaciju o jezyku ortatürk, na samom jezyku ortatürk. Govoril, medžu drugym, že jezyk bude pisany latinskym alfabetom, s kombinacijami bukv i znakov za prědavanje specifičnyh turkijskyh zvukov.[9] Podčas sjezda takože zvučal «Himn turkijskogo jedinstva», prvy oficialny dokument na jezyku ortatürk.[10] Učestniki sjezda rěšili, že jezyk ortatürk bude postupno služiti kako srědstvo komunikacije podčas budučih medžuturkijskyh sobranij, že bude učeny v gagauzskom universitetu v Komratu (Moldavija), i že bude publikovana onlajn gazeta v novinami iz turkijskogo světa.[11]

V 2022 g. kazahska ekipa pod vodstvom Mirějeva prětvorila ortatürk v «Öztürk» (kir. Озьтюрк), uproščeny prototip osnovany na idejah Karimova, takože dokazyvajuči, že model Karimova može byti realizovany s ograničenymi finansnymi srědstvami.[2] V 2023 g. Mirějev publikoval knigu «Öztürk tili» s gramatikoju, slovnikom sodrživajučim veče neželi 16 tys. slov i prěvodami.[12] Slovosbor byl razrabotany s pomočju komjuternogo algoritma, ktory sravnjaje slova v turkijskyh jezykah i na toj bazě izčisljaje, bukvu za bukvoju, najbolje usrědnjenu versiju. Algoritm koristaje až petdeset jezykov, vključno s prajezykami, izumrlymi jezykami i moribundnymi jezykami. V protivnosti k medžuslovjanskomu, tutoj algoritm ne jest osnovany na principu ravnogo važenja jezyčnyh podgrup, ale na "dvojnyh večinstvah": največšej kolikosti jezykov i največšej kolikosti govoriteljev. Takym sposobom osobne prědpočitanja sut nevtralizovane.

Ačekoli öztürk byl prědstavjeny kako praktičnějša i pristupna versija ortatürka, razliky medžu njimi sut subtilne. V öztürku čestěje koristajut se něčto arhaične turkijske slova, napr. bitik «kniga», kde ortatürk čestěje izbiraje slova neturkijskogo proizhodženja, ale prisutne v mnogyh turkijskyh jezykah, napr. kitap. Iz toj pričiny ortatürk izdavaje se razumlivšim sučasnym turkijskym govoriteljam. Obě versije srědnjeturkijskogo jezyka imajut grupu na socialnoj mrěži VKontakte.

Shodne projekty

[edit | edit source]

Kromě srědnjeturkijskogo jezyka takože jestvujut shodne, ale menje dorazvite projekty vseturkijskogo jezyka, napr. Jalpi türk tili (na osnově turečskogo, azerbajdžanskogo, kazahskogo, uzbekskogo, turkmenskogo i ujgurskogo jezykov)[13] i Turan tili (rus.: туранский язык), ktory vključaje kipčakske, oguzske i karlukse črty.[14]

Alfabet

[edit | edit source]

Srědnjeturkijsky jezyk koristaje objedinjeny latinsky alfabet za turkijske jezyky, prijety na medžunarodnom simpoziumu v novembru 1991 g. Tutoj alfabet jest osnovany na turečskom alfabetu, s dodanjem bukv ä, ñ, q, w i x, pri čem turečska bukva v zaměnjaje se na w.[15]

Alfabet srědnjeturkijskogo jezyka
A a Ä ä B b C c Ç ç D d E e G g
[ɑ] [æ] [b] [d͡ʒ] [t͡ʃ] [d] [e] [gʲ]
Ğ ğ H h I ı İ i J j K k L l M m
[ɣ] [χ] [ɯ] [i] [ʒ] [kʲ] [ɫ, lʲ] [m]
N n ñ O o Ö ö P p Q q R r S s
[n] [ŋ] [o] [ø] [p] [q] [r] [s]
Ş ş T t U u Ü ü W w X x Y y Z z
[ʃ] [t] [u] [ү] [w] [x] [j] [z]

Priklad teksta

[edit | edit source]

Türk birligi maqtaw yırı (Himn turkijskogo jedinstva)

[edit | edit source]

Ata-yurtum – çeksiz Turan,
Bayraq tikken Türk babam.
Altay, İdil, Qırım, Turfan,
Toğup-ösken bizim Watan -
Ulu Watan!

Naqaratı:
  İleri, birlik yolğa,
  Er Türkniñ batır oğulları,
  Yaşa, mengi yaşa,
  Yañarıp, büyükte Turan eli!

Bütün türk birligi uçun,
Babalarnıñ uzat işin.
Birlik bayraq biyik tursun.
Türklerni dunya bilsin,
körsün küçün!

Naqaratı

Yardım bizge – Kök Tanrı!
Ruhları qağanlarnıñ.
Tonuköktey aqıllılarnıñ,
Eli uçun tökken terin,
qızıl qanın.

Naqaratı

Küç alayıq tuwğan yerden,
Kökten sewgen altın künde,
Yaratılğanmız taş-temirden,
Bolsun mengi yeñiş biz bile,
yeñiş biz bile!

Naqaratı[16]

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. 1 2 Славина, Л.Р.; Ханова, А.Ф. (2021). Функционирование родных языков в современном мире: в вопросах и ответах (PDF) (na russkom). Казан: ИЯЛИ. str. 72. ISBN 978-5-93091-371-2.
  2. 1 2 Jalolova, Sadokat (17 junija 2025). "Building a Bridge of Tongues: One Uzbek Linguist's Pursuit of Turkic Unity". The Times of Central Asia (na anglijskom). Data dostupa: 3 avgusta 2025.
  3. ↑ Каримов, Бахтиёр Раҳмон ўғли; Муталов, Шоаҳмад Шоназар ўғли (1992). Ўртатурк тили (PDF) (na uzbečskom). Ташкент: Меҳнат. ISBN 5824409757.
  4. ↑ Karimov, B.R.; Mutalov, Sh.sh. "Averaged languages: an attempt to solve the world language problem" (PDF) (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 5 dekembra 2024. Data dostupa: 3 avgusta 2025.
  5. ↑ Jalolova, Sadokat (29 mareca 2025). "Scientists of Ancient Central Asia Still Relevant in the Modern World; The Idea of the Averaged Turkic Language". The Times of Central Asia (na anglijskom). Data dostupa: 3 avgusta 2025.
  6. ↑ Саввинов, Андрей Саввич (1998). "Бахтияр Каримов: «Ортатюрк — язык всех тюрков»". ИЛИН (na russkom). No. 2–3 (14–15). Data dostupa: 3 avgusta 2025.
  7. 1 2 Шакиров, И.А. (2017). "Об идее создания среднетюркского языка «ортатюрк»". Ватандаш (na russkom) (3 (246)): 94–103. (PDF)
  8. ↑ Хошимова, И.С., red. (2014). Бахтиёр Раҳмонович Каримов. Биобиблиография (na uzbečskom). Тошкент: Ўзбекистон Миллий университети нашриёти. str. 11. Bylo arhivovano iz iztočnika 26 avgusta 2023.
  9. ↑ "В Туране прошел курултай тюркских народов (фото)" (na russkom). 2 junija 2014. Data dostupa: 4 avgusta 2025.
  10. ↑ "Общетюркскому языку быть. На какой язык он будет похож?". IdelРеалии (na russkom). 20 aprilja 2018. Data dostupa: 4 avgusta 2025.
  11. ↑ Ысқақұлы, Дандай (2022). "Түркілік ортақ тіл мәселелері". V Д. Мәсімханұлы i dr. (red.). Қазақстан Республикасы тәуелсіздігінің 30 жылдығы мен Р.Б. Сүлейменов атындағы Шығыстану институтының 25 жылдығына орай «Қазақстан және Шығыс әлемі: өткені, бүгіні және болашағы» атты Халықаралық ғылымитәжірибелік конференция материалдары (PDF) (na kazahskom). Алматы: Р.Б. Сүлейменов атындағы Шығыстану институты. str. 93. ISBN 978-601-08-1647-3. Data dostupa: 4 avgusta 2025.
  12. ↑ Миреев, В.А. (2023). Öztürk tili – Язык «Озьтюрк» (na russkom). Шымкент: Издательство «ИП Лесов». ISBN 9786017678555.
  13. ↑ "Jalpi Türk Tili". Kırım'ın Sesi Gazetesi. 8 maja 2019. Data dostupa: 5 avgusta 2025.
  14. ↑ "Turan Tili * Туранский Язык * Turan Language". VK. Data dostupa: 5 avgusta 2025.
  15. ↑ Миреев (2023), str. 3.
  16. ↑ "Гимн тюркского единства". VKontakte. 31 maja 2014. Bylo arhivovano iz iztočnika 5 julija 2014.

Literatura

[edit | edit source]

Vněšnje linky

[edit | edit source]
Poslušajte na YouTube!
Ortatürk tili

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Srědnjeturkijsky_jezyk&oldid=6856869"