Jump to content

Wp/isv/Prěčrknuty cil

Add links
From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Прєчркнуты цил)
Wp > isv > Prěčrknuty cil
   

, (prěčrknuto cil) jest bukva kirilice, osnovana na bukvě , pozajetoj od gruzinskoj bukvy c’ili (Წ წ). Ona byla čest kiriličnyh alfabetov stvorjenyh Pjotrom Uslarom v 1860-yh lětah za jegove opisy poněkojih jezykov Kavkaza: abhazsky[1], avarsky[2], laksky[3], legzinsky[4] i tabasaransky.[5]

Večinstvo Uslarovyh pravopisov našlo skromno priměnjen‍je v literaturě i obrazovan‍ju. Na priklad, v 1860-yh lětah i ješče v 1900 g. byli publikovane knigy na avarskom jezyku s Uslarovym pravopisom, a v 1911 g. pojavil lezginsky bukvar «Ќу̇ре ჭалан елифарни аҳпа гw æниз қелдаj ђуз». Jednakože tabasaranska azbuka Uslara iz 1875 g. nikogda ne byla koristana v praktikě iz pričiny smrti avtora v tomže godu.[6]

Izgovor

Ob izgovoru bukvy Uslar piše v svojej gramatikě avarskogo jezyka, že ona «izgovarjaje se tenje i, tako govoreči, ostražněje, neželi russko ц». V sučasnoj avarskoj ortografiji tutoj zvuk piše se bukvoju ц [t͡s], a Uslarovo ц dvuznakom цц [t͡sː], napr. о «jedin», а «zub», цін «gněv», рец «hvala» (v nyněšnjej ortografiji: цо, ца, ццин, рецц). Mimohodom, ukrajinsky pedagog Myhajlo Zavadskyj, ktore izdal Uslarove děla v 1880-yh i 1890-yh lětah, zaměnil rukopisnu bukvu samogo Uslara bukvoju ꚑ.[7]

V lakskom jezyku izgovor jest identičny avarskomu, ačekoli Zavadskyj v tutom slučaju koristaje Uslavoru bukvu . Priklady: а «šipka», унҫа «gusty» (v nyněšnjej ortografiji: ццац, ццунсса).[8]

Takože samo jest v lezginskom: ііб «kurčetko», ціф «mgla» (v nyněšnjej ortografiji: цицIиб, цциф).[9]

Galerija

Abhazsky (1862)
Avarsky (1889)
Laksky (1890)
Lezginsky (1871)
Lezginsky (1911)
Tabasaransky (1875)

Kodovan‍je

Tako samo kako , bukva ješče ne jest vključena v Unikodu, ačekoli one byli prědložene za vključen‍je v 2022 g.[10][11] V medžučasu zaměsto njej možno jest koristati gruzinsku bukvu წ s kombinujučeju horizontalnoju črtkoju: წ̶.

Iztočniky

  1. ↑ Услар, Петр (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ.
  2. ↑ Усларъ, П.К. (1889). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа. str. 1.
  3. ↑ Усларъ, П.К. (1890). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ. Тифлисъ. str. 1.
  4. ↑ Зульфикаров, Казанфар (1871). Кюринская азбука (PDF). Темиръ-Ханъ-Шура. str. 3.
  5. ↑ Услар, П.К. (1979). Табасаранский язык. Тбилиси: Мецниереба.
  6. ↑ Manulov, Nikita (18 septembra 2022). "Proposal to encode 23 Cyrillic characters for old Uslar's Caucasian Alphabets" (PDF). Unicode.org (na anglijskom).
  7. ↑ Усларъ (1889), str. 12.
  8. ↑ Усларъ (1890), str. 5–6, 378.
  9. ↑ Зульфикаров, str. 8.
  10. ↑ Manulov, Nikita (18 septembra 2022). "Proposal to encode 23 Cyrillic characters for old Uslar's Caucasian Alphabets" (PDF). Unicode.org (na anglijskom).
  11. ↑ "Recommendations to UTC #173 November 2022 on Script Proposals" (PDF). Unicode.org (na anglijskom). 28 oktobra 2022. str. 16–17.
Х ← Varianty kiriličnoj bukvy Ц → Ч

Ц ц · Ц́ ц́ · Ц̌ ц̌ · Ц̄ ц̄ · Ц̓ ц̓ · Ц̍ ц̍ · Ц̊ ц̊ · Ц҄ ц҄ · Ц҄̊ ц҄̊ · Ц’ ц’ · Ц̱ ц̱ · · Ꙡ ꙡ · Ꚏ ꚏ · Ꚏ̆ ꚏ̆ · Ꚏ̇ ꚏ̇ · Ꚏ̊ ꚏ̊ · Ҵ ҵ · ·

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Prěčrknuty_cil&oldid=6967670"