Wp/isv/Lěši (mitologija)

Lěši, takože lěsovik, lěšak, lěsovy ili borovy, borovik jest lěsny duh v slovjanskoj mitologiji i jedin iz najpopularnějših jej personažev. Gospod lěsa i opekun vsih jego žiteljev.

Etimologija

Ime lěšego jest nerazryvno svezano s samim lěsom. Formujemo dodavanjem prisvojiteljnogo sufiksa, proizhodi od praslovjanskogo

lěsъ i, dalje, od praindoevropejskogo *leh₁sos ("lěs, gaj"), od ktorogo takože pragermansko *lāsu i zato anglijsko lease ("pastvišče").

Totožnym razom jest formovano ime borovik, že od *borъ i, dalje, *bʰorus ("iglasty/hvojny lěs") i zato jest kognatom staroskandinavskogo bǫrr (tip drěva).

Pohodženje

Ponekogda spominajut, že lěšim mogut stati se ljudi, ktori sut prokleti jihnymi roditeljami ili ktori sut se zabludili v lěsu i tam izniknuli bezvěstno. Po inym narodnym uvěram lěši rodžajut se od seksualnoj svezi žen s nečistoju siloju. Něktori izslědovatelji občet lěših s osoblivoju grupoju mrtvecov. Po hristianskym uvěram lěsoviky sut abo padši angely, že okazali se v lěsah poslě upada s nebes, abo děti Adama, ktoryh on zasramil se izstaviti Bogu i zato je shoval jih v kustah.

Oblik

Lěši često izgledaje kako starec s dolgoju bradoju (poněkogda zelenoju) i v obračenoj naopak odědži, s lěvoju obuvju na pravoj nogě, a jego oči sut zelene i goret kako vugolj. Poněkogda može imati palku ili pušku. Lice može siněti, zato že krv imaje nebesku. Jego rast silno razni se i zavisi od okolic. V jedin moment on jest tojže vyšiny, že same vysoke drěva; v iny moment on skryvaje se medžu jagod. Jestli on togo želaje, može obračati se vo vsekago zvěra ili rastlinu, že sut v jego lěsu, prijeti oblik pokojnogo člověka, a takože stati vihrom i napravjati se po lěsu s nepravdopodobnoju bystrostju. Često lěši imaje oblik "himery", objedinjajučej oznaky različnyh zvěrev.

Lěši jest molčalivy, no glasny. Hot on govori velmi rědko, može imitovati glasa zvěrev i šum větra, pěvati bez slov (takože zvučno, kako lěs v burju), rukopleskati i smějati se kako grom, jednako zamolkaje tutčas, kogda uslyši pěvanje kokota.

Imaje lěši i rodinu: suprugu (lěša, lěšačiha, lěšačka, lěšuha, lěsoviha) i dětij (lěšeneta, lěšenky). Obitaje lěši so svojeju rodinoju v dupje drěv ili na jihnih vršinah.

Nrav

V narodnoj věrě lěši jest kaprizny, ale, v cělom, nevtralny duh. Hot on i ljubi zle směšky, bliz nikogda ne gubi ljudij bez osoblivoj na to pričiny.

Lěši često zaměšivaje pute i pogružaje oči putnikov vo mglu, daby zabluditi jih v lěsu zaradi směha ili pomsty za činjenje zla lěsu i jego žiteljam. Osoblivo on ne ljubi drěvorubov i tyh lovcev, že lovet v jego vlastničstvah bez darovanja žrtv. Dětam i tym ljudjam, koje odnoset se k lěsu s považanjem, lěši pomogaje znajdti věrnu stežku do bogatoj gribnoj ili jagodnoj poljany, napravjaje zabludivših do jihnego domu, zagonjaje divinu na lovca. 4-ogo že čisla desetogo měseca (oktobra) lěši sut osoblivo zli i v tutoj denj sěljani ne smějut stupati do lěsa. Lěši běsnujut se ješče do 17-ogo čisla, do "lěšegona", kogda propadut pod zemju, da by javiti se iznova po vesně pri shodu sněga i odtajanji zemji od ledu.

Lěši jest teritorialny duh i čti granice s inymi lěšimi i borovikami (odroda lěših, že obyvaje v iglastyh lěsah), a takože svojimi pobratimami poljevymi, že sut na poljanah i lukah. Ne hodi lěši i do sel, daby ne spirati se s domovikami i bannikami, osoblivo do tyh sel, kde sut "dvuoči" psi (psi s dvoma pljamami nad očami), trikolorne kotky, i kde pěvajut črny kokoty.

V něktoryh věrjenjah lěši sut zakoreněli kartovi igrači. Ljudi povezyvajut masovu migraciju zvěrev (osoblivo zajecev i veveric) s tym, že jedin lěši jest proigral inomu v karty čest svojego iměnja. Tako, v 1859 godu, siberijski starožily, povědali kako "russki lěši sut nadigrali siberijskyh, i zato siberjaky (siberijski lěši) nyně gonut divinu iz tajgy črěz Toboljsk na Uraljske gory".

Obredy i sposoby obrany

Kakoby silno lěši ne tajil svojego pravdivogo oblika, jego jestestvo možno legko razkryti, jestli glednuti na njego črěz pravo uho konja ili črěz homut, sěde medžu trěmi branami.

Jerebina jest najlěpšej obranoj od lěšego. Da by obraniti se od zloj volji lěsnogo duha jest potrěbno znajdti "ledinu", že jest vozvyšenost obrastša mělkym lěsom, kde takože raste jerebina. Važno odrubiti od njej větku s "odrastelinami" (mladymi zarodkami) i vsakčas imati pri sobě, a takože poměstiti několiko nevelikyh větok u srdca i hrebta. Takože věrnymi metodami do proganjanja duha sut neprěstanne prokletstva i povtarjanje ljubimoj prislovicy lěšego: "šel, našel, utratil".

Zabludivši ljudi imajut prisěsti na prvoj kladě i upodobiti se obliku lěšego: obratiti naopak vrhnu odědžu, naděti lěvu obuv na pravu nogu ili pravu rukavicu na lěvu ruku. Jestli v bědě okazali se několiko ljudej, oni imajut obměniti se obračenoju naopak odědžoju medžu soboju. Ti, kto sut v dobryh odnošenjah s lěsom, mogut prosto poprositi lěšego ob pomoči.

Pri sustrěči s lěšim trěba načrtati krug iz solji, ognja ili někym čarovnym prědmetom. Trěba dokončiti dialog těm prvym slovom, že počel dialog, ili zakričati "Ovečja morda, ovečja volna!".

Lěši i ljudi

Suči nevtralnym duhom, lěši jest sposoben do dogovorenja, jednako to ne označaje, že možno odnositi se k jego avtoritetu neseriozno, ibo on jest absolutnym gospodom lěsa i vsih jego žiteljev.

Ljudi često upotrěbjajut ime lěšego v prokletstvah: "idi do lěšego", "lěši by te zadavil" i tako dalje. Podobne slovesa dosadžajut lěšego i zato povinno se byti ostražnje so svojeju molvoju v lěsu. Ale vyše za vsih lěši karaje, kogda rodeča žena, izgubivša trpělivost v mukah poroda, klne sebe ili děte, vtogda jejino děte jest prěznačeno do lěšego s togo momenta, že zamrl poslědnji zvuk prokletstva. Lěši odnosi prokleto děte do lěsa tutčas po rodženju i podkladaje zaměsto njego "lěsno dětišče", že jest boljno i bezpokojno. Jestli že děte smogut krestiti do togo, lěši čekaje 7 lět i togda vabi jego do lěšu. Lěši imaje toliko minutu v denonočju, kogda on može vabiti člověka do lěsa. Obyčno proklete v lěsu živut nedolgo, a jestli čudom ktokoli smože znajdti děte, on bude v ubogom stanju: bude dikym, nesposobnym do socializaciji i ne pametajučim čto s nim stalo se.

Ovčari obhodet stado i sadet se na osikovy penj ili povalenu brězu, izgovoret magičnu formulu i darujut lěšemu hlěb s solju, razpisany velikdenjeve jajca ili jednu-dvě kravy, že izgynut pri pasenje v lěsu. Po toj čas, dopoka jestvuje dogovor, lěši sam paše stado v lěsu i obrěgaje jego, a člověk obvezyvaje se nikako ne kontaktirovati s inymi ljudami, ne činiti zlo stadu, ne loviti divinu i ne sěkati drěvesa

Lovci zaključajut s lěšim dogovor v Noč Kupaly, kogda ostavjajut v korenjah izkorenjenyh drěv i na razputjah lěsnyh stežek hlěb s solju i svojimi vlasami/nogtami, svoju krv ili prvu žrtvu, takože dogovor može byti pisan krvju na papiru ili listu rastliny. Taky dogovor povinen byti v strogoj tajně. Člověk obvezyvaje se loviti v tyh dnjah i v takoj kolikosti, ako bylo obgovoreno s lěšim.

Lěšim pripisyvajut strast do děv, časom jih obvinjajut za odnošenja mladyh děvčet. Jednako poněkogda děvčeta sami odhodet do lěših na 2-3 lěta i vračajut se s bogatstvami. Od takyh kontaktov nikogda ne pojavjajut se děti.

Film

Lěši igraje rolju v različnyh knigah, poemah i filmah, medžu drugymi v češskom kratkom filmu Lěši (češ.: Lesapán).