Wp/isv/Ibn Haldun

Ibn Haljdun ابن خلدون
Bjust Ibn Haljduna, Bejaia, Alžir
Biografija
Rodil se:	27 maja 1332 Tunis, Hafsidsky Sultanat
Umrl:	17 marca 1406 (73 goda) Kair, Mamluksky Sultanat
Religija:	Islam (Sunity)
Akademična dějatelnost
Oblast:	Historiografija Sociologija Ekonomika Politična nauka
Značime ideje
Asabiyyah (Socialna kohezija) Ciklična teorija imperij Zavojevateljna teorija formacije držav Teorija ekonomičskogo rasta
Glavne tvorby
Muqaddimah (Kitab al-Ibar)

Ibn Haldun (arab. عبد الرحمٰن بن مُحمَّد بن خلدون الحضرمي‎; Abu Zejd Abdurahman ibn Muhamad ibn Haldun al-Hadrami; 27 maja 1332 – 17 marca 1406 goda) – byl arabskym islamskym naučnikom, historikom, filozofom i sociologom. On jest široko znany kako jedin iz največših filozofov Srědnjevěčja, i, suglasno redu naučnikov, mni se kako jedin prvoosnovateljev historiografije, sociologije, ekonomiky i demografičnyh studiovanij.

Jego najvyše znana kniga, «Mukadima» ili «Prolegomena», ktoru, kako on sam utvrdžaje v svojej avtobiografiji, on napisal za šest měsecev, okazala vliv na osmanskyh historikov 17-go i 19-go stolětij, takyh kako Katip Čelebi, Mustafa Naima i Ahmed Dževdet Pasha, ktori koristali jej za analizy rasta i upadka Osmanskoj Imperije. Ibn Haldun komunikoval s Tamerlanom, osnovateljem imperije Timuridov.

Jego imenujut jednym iz najvyše dostojnyh muzulmanskyh i arabskyh naučnikov i historikov. V poslědne gody tvorby Ibn Halduna sravnjajut s tvorbami vlivateljnyh evropejskyh filozofov, takyh kako Nikolo Makijaveli, Džambatista Viko, David Jum, Hegel, Karl Marks i Ogust Kont, takože ekonomistov Davida Rikardo i Adama Smita, prědpolagajuči, že jih ideje našli precedent (ačekoli ne prěmy vliv) v jego tvorbah. On takože okazal silny vliv na něktoryh islamskyh mysliteljev.

Iztočniky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Ibn Khaldun» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).