Wp/isv/Zvězdoznavstvo
Zvězdoznavstvo ili Astronomija (greč.: ἀστρονομία) jest nauka o prirodě, izučajuča dviženje, ustroj i razvoj nebesnyh těl. Prědmetom izučenja sut sistemy i javjenja vně granic zemnoj atmosfery – objekty, kako sut Solnce, planety, asteroidy, komety, meteority, kosmičny proistor, zvězdy, galaktiky i javjenja kako izbuh svrhnovyh, gama eksplozije, kvazary, pulsary i reliktova radiacija. čestju zvězdoznavstva jest i kosmologija, izučajuča Vsesvět kako cělo.[1]
Zvězdozbanstvo jest jednoju iz najdrevnyh nauk o prirodě. Prědhistorične kultury sut ostavili slěd sebe artefakty s astronomičnym pridělanjem, kako Stounhendž. Prve civilizacije vaviloncov, grěkov, kitajcov, indijcov i majancov sut provodili metodične observacije nočnogo neba. Vslěd iznahodženja teleskopa, razvoj zvězdoznavstva se značno uskoril. Historično, zvězdoznavsto je vključalo atrometriju, navigaciju po zvězdam, observačnu astronomiju, iztvorjenje kalendarov i daže astrologiju. V tutčasnoj době profesionalna astronomija čestično se pojmaje kako sinonim astrofiziki.
V tečenju 20-go stolětja astronomija se razdělila na dvě osnovne česti – observačnu i teoretičnu. Observačna astronomija imaje cěljom dobyvanje danyh nebesnyh těl črez različne metody observacije, i tute dane sut potom analizovane za pomočju zakonov fiziky. Teoretična astronomija izučaje procesy, protěkajuči vo Vsesvětu, ktore by mogli objasnjati dobyte observačnoju astronomijeju dane. Za tuty cělj izrabatyvajut matematične modely i sovršajut kompjuterne simulacije. Tuty dva děla zvězdoznavstva se vzajemno dopolnjajut: teoretična astronomija gledaje objasnjenje observovanyh javjenij, a observačna astronomija koristaje se za prověrku teoretičnyh hipotez. Kromě togo, astronomične observacije podavajut važnu informaciju, dozvaljajuču prověrku osnovnyh teorij v fizikě, napriklad, občej teorije odnositeljnosti.
Zvězdoznavstvo jest jedna iz najdavnyh nauk, koritajučih naučni metody ješče od dob Drěvnoj Grěcije. Ona jest jednoju iz malogo čisla nauk, vo ktoroj neprofesionaly prodolžajut igrati aktivnu rolju, osoblivo pri odkryvanju i izučenju kratkotrajnyh javjenij. Astronomy amatery sut prinesli značny vklad v izvršenje važlivyh astronomičnyh odkrytij.
Astronomiju trěba ne mešati s astrologijeju. Ačekoli obědvě imajut občo proishodženje i operujut shodnymi pojetjami, oni sut sporadično različny.[2]
Specifične podoblasti
[edit | edit source]Sučasno zvězdoznavstvo sodrživaje specifične podoblasti, něktore iz njih sut:
- Astronomija Solnca
Solnce jest najčesto observovanoju zvězdoju, Ono nahodi se na razstojanju okolo osmi světelnyh minut i je tipičnym světilom glavnogo reda, spektralnoj klasy G2V, formovana prěd priblizno 4.6 miliardov lět. Solnce ne se mněvaje za prěměnnu zvězdu, ale observujut periodične izměny jegovoj aktivnosti, nazyvane solnečnym ciklom. On imaje odlgost 11 lět i izražaje se v izměně čisla solnečnyh peten. To sut oblasti s nizšej temperaturoju, než v susednih k njim oblastjam, prisutnost ktoryh objasnjaje se intensivnoj magnitnoj aktivnostju.[3]
- Planetologija
Planetologija izučaje sostav i strojenje planet, jih prirodnyh sputnikov, asteroidov, komet kako v Solnečnoj sistemě, tako i mimo jej. Glavne rolje v planetologije zajmajut nauki geologija, biologija, geohemija i astrobiologija. Prěd r. 1993 planetologija je zajimala se planetarnimi objektami v Solnečnoj sistemě. Slěd odkrytja ekstrasolarnyh planet oblast studija se značno razširila. Vključaje izučenje ekzotičnyh ekstrasoljarnyh objektov, napriklad, planet okolo nevtronnyh zvězd. Solnečna sistema jest odnositeljno dobro izučena, napočetku teleskopami, a pozdněje kosmičnymi aparatami. Tuto davaje dobru osnovu za razumjenje procesov formovanja i evolucije planetnyh sistem, ače nove odkrytja trajajut se.[4]
- Zvězdna astronomija
Izučenje zvězd i jih evolucije igraje osnovnu rolju za razumjenje Vsesvěta. Astrofizika zvězd koristaje observačnu astronomiju i teoretične modely procesov, v njih protěkajučih.[5]
Formovanje zvězd stavaje se v oblasteh s vysokoj gustotoju prahu i gazov, ktore nazyvajut temnymi mglavinami (Dark nebulae). Pri oprěděljenyh uslovjah oblačni fragmenty stiskajut se pod vlivom gravitacije i formujut protozvězdu. V slučaju egzistovanja dost gustogo i gorečego jedra načinaje se termojedrna sinteza is se formuje zvězda glavnogo reda. Bezmalogo vse hemične elementy, ktore sut težši, než vodorod i helij, sut sintezovane vnutri zvězd.[5]
- Galaktična astronomija: izučaje strukturu našej i drugyh galaktik.
- Vněgalaktična astronomija: izučaje objekty vně Mlěčnogo putu.
- Kosmologija izučaje velikorazměrnu strukturu, proishodženje i evoluciju Vsesvěta.
Druge discipliny, ktore by mogli byti priděljene k zvězdoznavstvu, sut:
- Astrobiologija: izučaje procesy, ktore by mogli dovesti k zarodženju žiuvota vo Vsesvětu.
- Arheoastronomija
- Astrohemija
- Astrosociobiologija
- Astrofilosofija
Referencije
[edit | edit source]- ↑ Unsöld, Albrecht; Baschek, Bodo (2001). Classical Astronomy and the Solar System – Introduction.
- ↑ Unsöld, Albrecht; Baschek, Bodo (2001). The New Cosmos: An Introduction to Astronomy and Astrophysics (na anglijskom). Berlin, New York: Springer. ISBN 3-540-67877-8.
- ↑ Johansson, Sverker (27 julija 2003). "The Solar FAQ" (na anglijskom). Talk.Origins Archive. Data dostupa: 11 avgusta 2006.CS1 maint: date and year (link)
- ↑ Bell III, J. F.; Campbell, B. A.; Robinson, M. S. (2004). Remote Sensing for the Earth Sciences: Manual of Remote Sensing (na anglijskom) (3rd izd.). John Wiley & Sons. Data dostupa: 23 avgusta 2006.
- 1 2 Harpaz, Amos (1994). Stellar Evolution (na anglijskom). A K Peters, Ltd. ISBN 9781568810126.
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Každodenno obnavjana baza danyh fotografij kosmosa
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Астрономия» v Vikipediji na bulgarskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).