Wp/isv/Džon Lok

Džon Lok (angl. John Locke)
Portret	Portret Džona Loka, napisany Godfrejem Knelerom (1697)
Urodil se	29 avgusta 1632 Vrington, Somerset, Anglija
Umrl	28 oktobrja 1704 (72 lět) Haj Laver (ang.: High Laver), Eseks, Anglija
Doba	Doba Prosvěčenja
Region	Zapadna filozofija
Škola	Empiricizm, fundamentalizm, konceptualizm, neprěmy realizm, spoločny dogovor, korespondentna teorija pravdy, idejna teorija značenij, korpuskularizm (ang.: corpuscularianism), prirodno pravo, liberalizm
Okazavšii vliv	Ciceron, Dekart, Epikur
Glavne interesy	Metafizika, epistemologija, politična filozofija, filozofija razuma, filozofija obrazovanja, ekonomika
Značime ideje	Svědomost Suglasje upravjajemyh Invertovany spektr Trudova teorija sobstvenosti Spoločno mněnje Odgovrka Loka (princip homsteda) Problem Molinjo (fr.: Molyneux) Argument od neznanja Prirodne prava (pravo života, svoboda i vlastničestvo) Različje prvičnogo i vtoričnogo kvaliteta Semeiotike (doktrina o priznakah) Spoločny dogovor Sortal Prirodno sostojanje Tabula rasa
Podpis

Džon Lok (angl. John Locke; 29 avgusta 1632 – 28 oktobra 1704 goda) byl anglijskym filozofom i lěkarom, jego široko mněvajut kako jednogo iz najvyše vlivateljnyh mysliteljev Prosvěčenja i imenujut «otcem liberalizma». Myslimy kako jedin iz prvyh britanskyh empirikov, prodolžajučih tradiciju Frensisa Bekona, Lok v ravnom jemu stupnju je važen za teorije spoločnogo dogovora. Jego rabota okazala veliky vliv na razvoj epistemologije i političnoj filozofije. Jego tvorby takože okazali vliv na Voltera i Žan-Žaka Ruso, a takože na mnogyh škotskyh mysliteljev doby Prosvěčenja i na amerikanskyh revolucionerov. Jego vklad v klasičny republikanizm i liberalnu teoriju je odraženy v Deklaraciji nezavisnosti Sjedinjenyh Štatov Ameriky. Na medžunarodnom uravnju, politično-pravne principy Loka prodolžajut okazyvati gluboky vliv na teoriju i praktiku ograničenoj i prědstaviteljnoj državnoj vlady, a takože na zaščitu osnovnyh prav i svobod pod vrhovenstvom zakona.

Filozofija razuma Loka je često citujema kako iztočnik modernyh koncepcij ličnoj identičnosti i psihologije samosti, zajmajuči vidno město v tvorbah vyše pozdnyh filozofov, kako Ruso, David Jum, Imanuel Kant, on postuloval, že pri rodženju razum jest čistym listom, ili tabula rasa. Suprotivno kartezianskoj filozofiji, osnovanoj na prě-jestvujučih koncepcijah, on utvrdžal, že my rodimo se bez vrodženyh idej, i že znanje oprěděljaje se jedino prěživanjem, izhodečim iz percepcije – tuta koncepcija tutčas je znana kako empirizm. Loku često pripisyvajut opisanje privatnogo vlastničstva kako prirodnogo prava, ibo on utvrdžal, že kogda člověk směšivaje svoj trud s prirodoju, resursy mogut byti odstranjene iz občego sostojanja prirody.

Iztočniky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «John Locke» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).