Wp/isv/Voljfgang Amadeus Mocart
 | |
| Rodil(-a) se | Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart 27 januara 1756 |
|---|---|
| Umrl(-a) | 5 dekembra 1791 (vo věku 35 lět) |
| Pričina smrti | neista |
| Město pogreba | Viena |
| Rod dějateljnosti | kompozitor, instrumentalist, učitelj muziky |
| Aktivne lěta | 1761 – 1791 |
| Značne tvorby | Svatba Figaro Don Giovanni Cosi fan tutte Čarovna flejta Simfonija v do-mažoru ("Jupiter") Fortepianny koncert v re-minoru Klarnetny koncert v la-mažoru Serenada dlja 13 dyhovyh instrumentov Requiem |
| Stilj | klasična muzika |
| Suprug(a) | Konstanc Mocart |
| Děti | 6 dětij; 4 syna i 2 dočery |
| Roditelj | Leopold Mocart i Anna Marija Mocart |
| Srodniky | Marija Anna Mocart (sestra) |
| Podpis | |
 | |
Voljfgang Amadeus Mocart (něm.: Wolfgang Amadeus Mozart, 27. januara 1756 – 5. dekembra 1791) byl kompozitor, instrumentalist i učitelj muziky. Jego polno krestno ime bylo Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart. On jest rodil se v Zalcburgu (vtogda svobodnom arhiepiskopskom gradu Svetoj Rimskoj Imperije, tutdenj Avstrija). On byl najmladšim synom Leopolda i Anny Marije Mocartov. Od velmi rannjego věka mlady Mocart jest pokazal veličajši muzičny talent. On jest putoval Evropoju s roditeljami i staršeju sestroju "Nannerl" podčas několik lět. V tutyh putovanjah on jest igral prěd kraljevskimy rodinami i aristokratičnoju elitoju.
Buduči junakom, Mocart jest rabotal v Parižu, Manhajmu i Mjunhenu, potom vozvratil se do Zalcburga. V Zalcburgu on jest rabotal pri dvoru arhiepiskopa Zalcburgskogo, on byl neposědlivy, priznaval sebe genijem, i mněval Zalcburg mnogo malym za jego dar. On jest se prěselil do Vieny, gde byl dost uspěšnym. V Vieně on jest se ženil s Konstancoju Weber (něm.: Constanze Weber) i oni iměli dvoh synov. On jest umrl v Vieně od bystroj ale neznanoj hvoroby.
Mocart jest avtorom vyše než 800 muzikalnyh tvorb v najvysšej muzičnoj kakosti. Jego tvorby vključajut opery Svatba Figaro, Don Giovanni, Così fan tutte i Čarovna flejta; simfonije v mi-bemol mažoru, sol-minoru i do-mažoru ("Jupiter"). On jest napisal koncerty dlja fortepiana, guslj i različnyh dyhovyh instrumentov. On jest takože napisal mnogo kamernyh pies, crkovnoj muziky, tancev, pěsnej i Requiem. Zajedno s Bahom i Bethovenom, Mocarta razgledajut kako jednogo iz najveličajših kompozitorov, ktore sut někogda žili.
Žitje
Rodina i rannje lěta
Wolfgang Amadeus Mocart ("Wolfi" ili Wolferl") rodil se v Zalcburgu u Leopolda i Anny Marije Mocartov. Leopold byl skripačom v orkestru arhiepiskopa Zalcburgskogo. On byl avtorom veliko popularnogo priručnika igranja na gusljah za početkujučih.
Mlady Mocart iměl veliky muzičny dar od velmi malogo věka. On jest igral na klavesinu i gusljah vo věku 5 lět. On takože pisal male muzične piesy.
Mocartova sestra Marija Anna ("Nannerl") byla talentovanoju děvčinkoju. Obědvě děti sut dostali sebe muzično i akademično obrazovanje od svojego otca. Rodina koncertovala po Evropě několiko lět, oni sut igrali dlja šljahty i aristokratov.
_jouant_à_Paris_avec_son_père_Jean..._-_Google_Art_Project.jpg)
Mocart jest vystupoval v Mjunhenu, Pragě, Parižu, Hagě i Londonu. V Londonu on jest igral dlja kralja Georga III. On jest strěčal se s kompozitorom Johanom Kristijanom Bahom (1735–1782), jednim iz synov Johana Sebastjana Baha. On jest siděl na koleně Johana Kristijana Baha i improvizoval fugu. I tut, vo věku 8 lět, on jest uslyšal izpolnjenje svojih prvyh dvoh simfonij.
V koncu, Mocarty vozvratili se v Zalcburg. Ale v 1768, oni iznova se povezli v Vienu. Vo Vieně, vtogda uže dvanadcatilěty Mocart jest postavil na scenu svoju prvu operu, Bastien und Bastienne. On jest zabolěl i iměl ospu, izcělil se ale do konca života iměl slědy ospy na lice. Potom on privezl se do Italije. V Italiji on jest slušal muziku mnogyh italijanskyh kompozitorov. Mocart jest uslyšal pjesu s nazvanjem Miserere avtora Gregorio Allegri. Tuta pjesa byla napisana dlja Papy i pěvala se horom Vatikana. Nikomu ne bylo dozvoljeno viděti zapisanu muziku, da by nikto ne mogl kopirovati i pěvati ju. Jednakože Mocart, ktory slyšal pjesu jedin raz, jest zapisal ju iz pameti. On se strěčal s Papoju i jemu bylo darovano rycarstvo (Orden Zlatoj Ostrogy).
V lětu 1777, on jest jehal do putovanja so svojeju materi. V Manhajmu on jest zaljubil se v Aloiziju Weber. Ona iměla 16 lět i učila se pěvati. Mocart jest htěl ju vzeti do Italije, da by se stala znamenitoju, ale jego otec izměnil tute plany. Lětom 1778 Mocart i jego mati byli v Parižu, kde jego mati jest umrla.
Mocart jest napisal několiko malyh oper, kogda byl mlady, ale jego prvoju napravdu važnoju operoju byla Idomeneo. Ju najprvo sut pokazali v Mjunhenu v lětu 1780. Jedin rok po tom on se privezl do Vieny. Na toj moment on byl rabotal kako i jego otec na Arhiepiskopa Zalcburgskogo. Kogda on jest prišedl do Zalcburga, on jest argumentoval s Arhiepiskopom. Za tuto Arhiepiskop jest jego izkydnul iz raboty. Mocart jest odvezl se do Vieny, kde on jest provědl ostatok svojego žitja.
V lětu 1782, on se ženil s Konstanc Weber Ona byla jednou iz mladših sestr Aloizije (ktora uže iměla inogo muža). Oni iměli sedm dětij , ale pet iz njih sut umrli v dětinstvu. Otec Mocarta ne jest odobrjil jihno supružstvo. Konstanc jest byla ljubečeju ženoju, ale zato, že kako i Mocart, ona ne byla dobra v dbanju o grošah, oni često žili velmi bědno.
V jednakom lětu, 1782, Mocart jest napisl drugu velmi uspěšnu operu: Die Entführung aus dem Serail ("Pohyčenje iy seralja"). Jestvuje znaměnita povědka, svezana s prvoju ukazkoju tutoj opery. Ona jest o tom, že byl kratky razgovor medžu imperatorom Jozefom II i Mocartom. Po tom, ako imperator jest uviděl operu, on jest skazal Mocartu: "Tak prěmnogo not, dragy Mocarte, tak prěmnogo not", na čto Mocart jest odpoveděl “Samo toliko, koliko jest potrěbno, Vaše Veličenstvo.”
_by_Lange_1782.jpg)
Mocart načal mnogo koncertov, kde on jest igral svoji fortepianove koncerty. On jest pisal tute koncerty sam i dirigoval jih od klaviatury. Fortepianove koncerty Mocarta sut, kako prědže, velmi popularny i dnes. On jest napisal 27 fortepianovyh koncertov. Vsaky koncerty imaje nomer, da by znati, ktory jest ktory. Najvyše sut popularne koncerty c nomerami 20, 21, 23, 24 i 27. Mnoge iz tutyh koncertov sut jesdnimi iz najlěpših tvorb Mocarta.
On jest se spoznal s kompozitorom Jozefom Hajdnom (Joseph Haydn), i dva muža stali sut velikimi prijateljami. Oni često igrali sut zajedno v strunnom kvartetu. Hajdn jest skazal jednogo dně Leopoldu Mocartu: "Prěd Bogom i kako čestny člověk ja govorim vam, že vaš syn jest veličajšim kompozitorom, ktorogo ja znaju lično ili po imeni. On imaje vkus, i čto vyše, gluboko znanje kompozicije." Mocart byl v jednakoj Masonskoj lože s Hajdnom. Tuto označalo takože, že obadva byli v grupě s blizkymi interesami. Mocart jest posvetil šest strunnyh kvartetov Hajdnu. Oni se nazyvajeut "Hajdnovymi" kvartetami. Sut dva znamenityh "Hajdnovyh" kvarteta, jedin iz njih se nazyvaje "Lov" i drugy se nazyvaje "Disonans."
V svojih pozdejših lětah Mocart jest zarabotyval menje grošov, než prědže. Aristokraty ne mogli jego poddrživati grošami, zato že togda byla vojna. Slušateli v Vieně takože za několik lět uže ne davali Mocartu mnogo poddržky. Zato on jest Často jezdil do Pragy, kde auditorija jego ljubila. Jego opera Svatba Figaro byla velmi popularnoj. V 1787, on vprvo ukazal svoju operu Don Giovanni.
Hvoroba i smrt
Jestvuje několiko povědok o poslědnoj hvorobě i smrti Mocarta, i ne jest istota, čto se stalo. On jest rabotal nad operoju Čarovna flejta. Ta jest jednoju iz jego najlěpših tvorb i dnes velmi popularnoju operoju. Ona jest napisana na němečskom jezyku, a ne na italijanskom, kako věčšina jego drugyh oper. V někotorom smyslu, ona jest podobna anglijskoj pantomimě. V toj čas, ako on na njej rabotal, neznakomec jest jego poprosil napisati rekviem. Neznakomec prosil jego pisati tajno. Mocartu bylo takože trěba napisati italijansku operu La Clemenza di Tito. Opera byla prvo ukazana v Pragě v septembru 1791 goda. Na konce měseca byla premjera Čarovnoj flejty. Mocart za tym velmi natrudil se pri Rekviemu. On uže možlivo postigl, že jest težko boljny, i takym sposobom rekvijem (zaupokojna služba za umrših) byl po nem samom. On jest umrl v Vieně, ne zakončivši jego. Konstanc poprosila inogo kompozitora, ktory se imenoval Franc Havjer Sjusmajr (Franz Xaver Süssmayr), zakončiti rabotu. Mocart byl pogrbeny na grobišču Sv. Marksa v Vieně. Mocart iměl velmi prosty pogreb, ačekoli on byl velmi popularnym člověkom. Ne jest isto znajemo, na čto toj umrl, ale to byla někaka hvoroba.
Muzika Mocarta
Muzika Mocarta, kako i Hajdna, odnose se k lěpšim iztvorjenjam tako nazyvajemoj klasičnoj muziky. V tutoj čas ako Mocart jest načal skladati muziku, blizil se ko koncu period Baroka. Izměnjali se vkusy v muzikě: forma, balans i elegantnost mněvali se vyše važnymi, než kontrapunkt. Forma odnose se k ritmu, melodije, harmonije (kako noty sut suměstime), povtorjenju i variacije. Mocart byl prvym velikym kompozitorom, ktory jest pisal muziku dlja fortepiana, instrumenta, ktory toliko načal byti popularnym. On jest pisal bez malogo vse tipy muziky: simfonije, opery, solo koncerty, kamernu muziku, osoblivo strunne kvartety i strunne kvintety, i takože fortepianove sonaty. On jest pisal i religioznu muziku, kako sut mše, skladal i popularnu muziku kako tance, divertimenti i serenady.
Ako Mocart byl jest mlady, simfonija obyčajno byla kratkoju prostoju pjesoju za zabavu. Mocart jest prětvaril simfoniju v staranno izrabotano dělo, ktoro trvaje až do poloviny časiny. Jego tri poslědne simfonije sut osoblivo prěkrasne majstrovske děla. Tute sut simfonije čisla 39, 40 i 41. Druge popularne simfonije sut čisla 25, 29, 35, 36 i 38. Jego koncerty, osoblivo fortepianove, sut dalěko vyše naprěd, než něčto napisano prěd tym. Jest mnogo zvukozapisov tutyh koncertov jerbo oni sut popularne.
Hoti Mocart poněkogda postupoval napravdu po-dětinsku, on jest dobro razuměl ljudskoj harakter. Tuto jest isto v jego operah, kde on jest izkoristal mnogo tonkyh efektov, ktore opisyvajut personažev povědky. Něktore iz jego oper byli sut premnogo komplikovanymi na svoj čas i mnogy ljudi ne sut razuměli jim. Mocartovy opery sut medžu jego veličajšimi tvorbami. On jest velmi dobro razuměl haraktery ljudij i mogl pisati muziku, ktora nam govori vsečto o ličnosteh v operah. Vse opery imajut tekst, ktory se nazyvaje libretto. Obyčajno, kompozitor piše muziku, a někto iny piše tekst. Lorenco da Ponte (Lorenzo da Ponte) jest napisal slova i tekst dlja treh znamenityh oper na italijanskom, tute tri italijanske opery sut Don Giovanni, Le Nozze di Figaro (Svatba Figaro) i Cosi fan tutte. Mocart byl velmi dobrym pri kombinovanju glasov. V tutyh operah imaje hitro pěvanje ansamblev i několik personažev zajedno. S pomoćju tutyh kombinovanyh glasov Mocart jest stvoril prěkrasnu simetriju i harmoniju. Pomimo svojih velikyh majstrovskyh děl, Mocart jest takože pisal mnogo pjes vo vyše popularnom stilju, vključno několika melodij, ktore vse znajut tutčas. Veliko znamenite pjesy vključajut jego serenadu Eine kleine Nachtmusik K525, Turecko rondo iz Fortepiannoj sonaty v la-mažoru K331, vstupjenje Simfonije No. 40 v sol-minoru K550 i pěsnju pticelovitelja iz Čarovnoj flejty K620.
Mocart jest koristal mnogo instrumentov dlja skladanja i vystupanja. V mladom věku on spoznamil se s fortepianami, ktore jest dělal Franc Jakob Špet (Franz Jakob Späth) od Regensburga. Pozdněje v Augsburgu Mocart byl vpečatljeny fortepianami od Štajna (Johann Andreas Stein). Po prěseljenju vo Vienu kompozitor jest kupil instrument Waltera. Mocart takože iměl vlastne specialne guslje, ktore se nazyvali gusljami "Kloc (Klotz)". Tute guslje stalo jestvijut dnes i nahodet se v muzeju Salzburg Mozarteum.
Katalog tvorb
V něktory čas poslě smrti Mocarta člověk imenom Kohel (Köchel) jest izučil cělu muziku Mocarta. Kohel jest staral se razpologati iztvory v hronologičnom redu i davati jim nomera. Nizše čisla sut tvorby, ktore Mocart jest napisal, kogda byl mlady, vysše čisla sut na starši raboty. Nomer pomagaje točno znati o kakom iztvoru ide, napriměr Simfonija v sol-minoru K183 ne jest jednakoju pjesoju kako Simfonija v sol-minoru K550 (K označaje Köchel, poněkogda to samo zapisyvaje se kako "KV550", čto znači "Köchel Verzeichnis" ili "Katalog Kohela"). Najvysši nomer Kohela jest čislo 626, zaupokojna mša (Rekviem Mocarta).
Svezane stranicy
Linky i referencije
- Groves Dictionary of Music and Musicians, edited by Stanley Sadie; 1980; ISBN 1-56159-174-2
- Listening To Western Music, written by Craig Wright; ISBN 978-0-495-11627-1
Vnešnje linky
- Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Wolfgang Amadeus Mozart» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).