Wp/isv/Beren i Lutien

«Beren i Lutien» (ang.: Beren and Lúthien) jest sbornik 2017 goda, sostoječi iz několikyh versij epičnoj fantazijnoj historije o Lutien i Bereně Johna R. R. TolkienaДжона Р. Р. Толкина, jednoj iz najranših jegovyh bajek o Srědzemju. Tuto jest jedna iz treh velikyh bajek, ktore on je nazval v svojem «Legendariumu». Pod redakcijeju Christophera TolkienaКристофера Толкина, ona razkazyvaje o ljubvi i prigodah smrtnogo člověka Berena i bezsmrtnoj elfijky Lutien. TolkienТолкин je napisal několiko versij jihnoj povědky, poslědna iz ktoryh je byla vključena do «Silmariliona», i spominaje se vo «Vladaru prstenjev» na sovětu Elronda. Historija děje se v čas Prvoj epohy Srědzemja, priblizno za 6500 lět do sobytij «Hobbita» i «Vladara prstenjev».

TolkienТолкин je nahodil inspirovanje za mnoge ideje, prědstavjenyh v tutoj bajkě, v svojej ljubvi do svojej ženy EdithЕдит, i poslě jejnoj smrti na jejnom nagrobnom kamenju bylo je izgravirovano «Lutien», a pozdněje i «Beren» na jegovom vlastnom.

Razkaz

Beren, syn Barahira, ukradl Silmaril iz korony Morgota kako izkup za Lutien, dočeru kralja elfov Tingola i maja Melian. Jemu odsěkli ruku s Silmarilom v njej; pozdněje on je byl ubity Karharotom, volkom iz Angbanda, ale jedinovy iz smrtnyh byl vozvračeny do žitja. Togda on je žil s Lutien na Tol Galenu v Osiriandu i bil se s gnomami v Sarn Atradu. On je byl pradědkom Elronda i Elrosa i, takto, prědkom numenorskyh kraljev. Poslě dokončenja poiskov Silmarila i smrti Berena Lutien je rěšila stati smrtnoju i děliti sudbu Berena.

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Beren and Lúthien» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).