Wp/isv/Џ̆

Џ̆ џ̆

Џ̆, џ̆ (dže s brevisom) jest historična kirilična bukva, ktora od početka 20. stolětja do 1926 g. bukva v abhazskom alfabetu služila za označen‍je zvučnoj postalveolarnoj afrikaty [d͡ʒ], nyně označenoj dvuznakom џь.^[1] Ona byla vvedena abhazskym pedagogom (i pozdnějšim prědsědateljem prezidiuma Vrhovnogo sověta Abhazskogo ASSR) Andrejem Čočua (1879–1965) i Prěvodničskym komitetom, ktory zajmal se prěvodžen‍jem Biblije i drugoj religioznoj literatury na abhazsky.^[2] Ona zastupila bukvu џ, ktora v novom alfabetu dostala drugu funkciju, imenno [ɖ͡ʐ].^[3]

V periodu latinizacije jejnu rolju najprvo prějela latinska bukva ḏ̣ (1926–1928), potom ꝗ (1928-1938), v periodu gruzinizacije gruzinska bukva ჯ, a po ponovnom ustanovjen‍ju kiriličnogo alfabeta v 1954 g. dvuznak џь, ktory na latinicu transliteruje se kako j (BGN-PCGN)^[4], dź (KNAB)^[5], ǯ’ (TITUS)^[6], j’ (ALA-LC)^[7] ili d̂’ (ISO 9:1995 / ГОСТ 7.79—2000).^[8]

Kodovan‍je

Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v Unikodu. Zaměsto togo ona piše se kako Џ џ s kombinujučim brevisom:

Kodovan‍je		Џ	џ	◌̆
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL LETTER DZHE	CYRILLIC SMALL LETTER DZHE	COMBINING BREVE
Unikod	šestnadseterična sistema	U+040F	U+045F	U+0306
Unikod	deseterična sistema	1039	1119	774
HTML	šestnadseterična sistema	`Џ`	`џ`	`̆`
HTML	deseterična sistema	`Џ`	`џ`	`̆`

Iztočniky

↑ Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 4 januara 2026.
↑ Ч̆оч̆уа, А.М. (1909). Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука (PDF). Тифлисъ: Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа.
↑ Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 67.
↑ "Romanization of Abkhaz: BGN/PCGN 2011 System" (PDF). Data dostupa: 13 dekembra 2025.
↑ "Abhaasi / Abkhaz / Апсуа Apsua. latinisatioon / romanization: KNAB 1993, modif. 1997" (PDF). Eesti Keele Institut / Institute of the Estonian Language. 8 mareca 2003.
↑ Gippert, J. "Caucasian alphabet systems based upon the Cyrillic script" (PDF). titus.uni-frankfurt.de. Data dostupa: 14 dekembra 2025.
↑ "ALA-LC Romanization tables: Non-Slavic Languages (in Cyrillic Script)" (PDF). Data dostupa: 13 dekembra 2025.
↑ "ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом" (PDF). ifap.ru (na russkom). str. 9. Data dostupa: 30 dekembra 2025.

Vněšnje linky

"U+040F Cyrillic Capital Letter Dzhe". codepoints.net (na anglijskom).
"U+045F Cyrillic Small Letter Dzhe". codepoints.net (na anglijskom).
"U+0306 Combining Breve". codepoints.net (na anglijskom).

**Kirilica** smenšiti[pogled | besěda | izměniti]
V slovjanskyh jezykah	А Б В Г Ѓ Ґ Д ДЖ Ђ Е Ё Є Ж З З́ Ѕ И Й І Ї Ј К Ќ Л Љ М Н Њ О П Р С С́ Т Ћ У Ў Ф Х Ц Ч Џ Ш Щ Ъ Ы Ь Э Ю Я
Staroslovjanske bukvy	Ꙃ Ꙁ Ꙅ Ꙉ Ꚛ Ꙩ Ꙫ Ꙭ ꙮ Ѻ Ҁ Ѹ Ꙋ Ѡ Ѿ Ѽ Ꙡ Ꙑ Ꙏ Ѣ Ꙓ Ꙕ Ꙗ Ѥ Ѫ Ѭ Ѧ Ѩ Ꙙ Ꙝ Ꙛ Ѯ Ѱ Ѳ Ѵ Ѷ
Neslovjanske bukvy	Ӑ А̄ Ӓ А̨ Ӕ Г̆ Ғ Ӻ Ӷ Ҕ Ҕ̆ Ԁ Ԃ Ꚁ Ꚉ Д̆ Ԫ Ԭ Ӗ Е̨ Э̨ Ә Ӛ Ӂ Җ Ӝ Ꚃ Ҙ Ӟ Ԅ Ԇ Ӡ Ǯ Ꚅ Ꚅ̆ Ѝ Ӣ Ӥ Ҋ І̨ К̆ Ҡ Қ Қ̇ Қ̊ Ӄ Ӄ̆ Ҟ Ҝ Ԟ Ӆ Ԓ Ԉ Ԡ Ԕ Ӎ Ң Ҥ Ӈ Ԩ Ԋ Ԣ О̆ Ӧ Ө Ӫ Ҩ Ԥ Ҧ Ԛ Ԛ̆ Ԛ̄ Ԛ̇ Ԛ̊ Ҏ Ԗ Ҫ Ԍ Ҭ Ԏ Ꚑ Ꚋ Ꚍ Ꚍ̆ Ҵ Ꚓ Ӳ Ӯ Ү Ұ Ӱ У̊ У̨ Х̆ Ҳ Ӽ Ӿ Ӿ̊ Һ Ԧ Ꚕ Ꚏ Ꚏ̆ Ҷ Ӌ Ҹ Ӵ Ꚇ Ꚇ̆ Ҽ Ҿ Ҽ̆ Џ̆ Ш̆ Щ̆ Ꚗ Ꚗ̆ Ӏ Ҍ Ӹ Ы̄ Ꙟ Я̨ Ԙ Ԝ
Druge znaky	҂ (tyseč) ⃝ (deset tyseč) ҈ (sto tyseč) ҉ (milion) ꙰ (deset milionov) ꙱ (sto milionov) ꙲ (miliard) ҄ (kamora) ҇ (pokrytje) ҃ (titlo) ꙳ (asterisk)
Kirilične azbuky	Abhazska Bělorusska Bulgarska Makedonska Medžuslovjanska Molodcovska Russka Srbska Staroslovjanska Ukrajinska
Daljše	Spisok jezykov upotrěbjajučih kirilicu Sravniteljna tabela kiriličnyh alfabetov Starokirilične čisla

Ч ←	Varianty kiriličnoj bukvy Џ	→ Ш
Џ џ · Џ̆ џ̆ · Џ̇ џ̇

[1] Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 4 januara 2026.

[2] Ч̆оч̆уа, А.М. (1909). Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука (PDF). Тифлисъ: Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа.

[3] Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 67.

[4] "Romanization of Abkhaz: BGN/PCGN 2011 System" (PDF). Data dostupa: 13 dekembra 2025.

[5] "Abhaasi / Abkhaz / Апсуа Apsua. latinisatioon / romanization: KNAB 1993, modif. 1997" (PDF). Eesti Keele Institut / Institute of the Estonian Language. 8 mareca 2003.

[6] Gippert, J. "Caucasian alphabet systems based upon the Cyrillic script" (PDF). titus.uni-frankfurt.de. Data dostupa: 14 dekembra 2025.

[7] "ALA-LC Romanization tables: Non-Slavic Languages (in Cyrillic Script)" (PDF). Data dostupa: 13 dekembra 2025.

[8] "ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом" (PDF). ifap.ru (na russkom). str. 9. Data dostupa: 30 dekembra 2025.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]