Wp/isv/Želězna Gvardija
|
| |
Politična partija v Rumuniji | |
|---|---|
| Ideologija | Legionarizm
|
| Vodž | Corneliu Zelea CodreanuКорнелиу Зеља Кодрјану Horia SimaХорија Сима |
| Založenje | 24 junija 1927 |
| Likvidacija | 1941 |
| Odščepjena od | Narodno-Hristijanska Liga Obrany |
| Členstvo | 272,000 (pozdne 1937) |
| Kolory partije | zelenj |
Želězna Gvardija (rum.: Garda de Fier) - fašistična[1] i krajno pravičarska[1] politična organizacija, dějuča v Rumuniji v godah 1927-1942. Osnoval ju Корнелиу Зеља Кодрјану (Corneliu Zelea Codreanu)Corneliu Zelea Codreanu, početkovo pod nazvoju Legion Mihaila Arhangela (rum.: Legiunea Arhanghelul Mihail). Od septembra 1940 godu do januara 1941 godu organizacija nosila nazvu Legionovy Ruh i bylo čestju fašističnoj, proněmečskoj vlady Iona AntonescuЈона Антонеску.
Glavne elementy ideologije organizacije byli antisemitizm, rasizm, nacionalizm, kult vodža, misticizm i antikomunizm[2]. Misticizm gvardije odrěkal se do tradicije Rumunskoj Pravoslavnoj Crkvi[3]. Simbolom organizacije byla početkovo svastika, potom črny trojny križ na zelenom fonu v figurě križa, tak zvany "Križ Mihaila Arhangela". Organizacija podtrimyvala žive kontakty s NSDAP, italijanskymi fašistami[4] i poljskoju organizacijeju RNR Falanga[5].
Historija
[edit | edit source]Obdobje vodstva CodreanuКодрјану (1927–1938)
[edit | edit source]Legion Mihaila Arhangela stal stvorjeny 24 junija 1927 godu v gradu Jassy grupoju iz 19 osob. Stvorjenje Legiona bylo rezultatom razloma v partiji Narodno-Hristijanskoj Ligy Obrany (rum.: Liga Apărării Național Creștine, LANC), osnovanoj Александру К. Куза (Alexandru C. Cuza)Alexandru C. Cuza.
Početkovo, do dekembra 1929 goda, Legion ne provodil nikakoj vněšnjej dějateljnosti, prědstavjal jedino tip redu. Členi grupy žili objedinjeno v sbudovanom vlastnymi rukami domu v Jassah. V 1930 centrala Legiona byla prěnesena do stolicy državy Bukarešta.
.jpg)
Vlada AntonescuАнтонеску
[edit | edit source]30 avgusta 1940 slučil se vtory viensky arbitraž, v izhodu ktorogo Rumunija utratila veliku čest teritorij zaradi Vugrije. Dějanje to dovedlo do abdikacije Karolja IIКароља II i zahvata vlady fašističnoju, proněmečskoju vladoju Iona AntonescuЈона Антонеску[6]. V septembru 1940 goda členi Želěznoj Gvardije, ktora onogda nosila oficialnu nazvu Legionovy Ruh, vošli v sostav vlady AntonescuАнтонеску, a jej vodž Хорија Сима (Horia Sima)Horia Sima stal vice-premierom.
V emigraciji
[edit | edit source]V avgustu 1944, po svrgnutju v Rumuniji proněmečskoj vlady Антонеску (Antonescu)Antonescu, Němcija stvorila v Vieně iz aktivistov Želěznoj Gvardije marionetovu tako zvanu "Rumunsku Narodnu Vladu", ktoroj premierom stal Horia SimaХорија Сима. V tom samom vrěmenu mnogo členov Želěznoj Gvardije vstupilo do Rumunskogo Polka Grenadierov SS. Komunistične avtoritety Rumunije kompletno razbili ostanky struktur Želěznoj Gvardije.
Ideologija
[edit | edit source]Nacionalizm
[edit | edit source]
Ideologija Želěznoj Gvardije byla jednym iz variantov nacionalističnoj ideje "krvi i zemje", obsegnuvši motiva "kosti prědkov"[7]. CodreanuКодрјану uvažal, že nacija jest občina živyh Rumunov, tyh, ktori se budut uroditi, i duš prědkov. Tako razuměna nacija ima byti hranjena prěd vsekakymi vněšnjimi vlivami, vse čudže elementy sut uvažane za smrteljne ogroženje dlja narodov[8].
Kult smrti
[edit | edit source]Partijne ritualy byli svezane s kultom smrti. Partijne sobranja počinali se od odčitanja spisu umrlyh aktivistov. Doktrina Gvardije nazyvana je rumunskym fašizmom, sučim jednoju iz najbolje radikalnyh větv toj ideologije, reprezentujuči konkretny interes kultom smrti i antisemitizmom[7].
Religija
[edit | edit source]Religija byla ključna v ideologiji. CodreanuКодрјану tak naznačal osnovne zasady svojego ruhu: věra v Boga, věra v našu misiju, ljubov do sebe vzajemno i pěsnji, ako manifestacija našego stanja duha[9]. Velje svečennikov Rumunskoj Pravoslavnoj Crkvi i studentov naležali do Gvardije.
Linky
[edit | edit source]- 1 2 J. Koranyi, Migrating Memories: Romanian Germans in Modern Europe, 2021, s. 118
- ↑ Ioanid 2004, s. 419. (na anglijskom)
- ↑ Ioanid 2004, s. 435. (na anglijskom)
- ↑ Volovici 1991, s. 68. (na anglijskom)
- ↑ Szymon Rudnicki: Falanga: Ruch Narodowo-Radykalny. Warszawa: Oficyna Wydawnicza ASPRA-JR, 2018, s. 660. (na poljskom)
- ↑ Georgescu 1991, s. 210. (na anglijskom)
- 1 2 Norman Davies: Europa. Rozprawa historyka z historią, Kraków, Znak, s. 1027.
- ↑ Ioanid 2004, s. 421. (na anglijskom)
- ↑ Przeperski 2010, s. 54. (na poljskom)
Bibliografija
[edit | edit source]- Ioanid R., The sacralised politics of the Romanian Iron Guard, „Totalitarian Movements and Political Religions”.
- Leon Volovici: Nationalist ideology and antisemitism. The case of Romanian intellectuals in the 1930s. Oxford: 1991.
- Vlad Georgescu: The Romanians. A history. Columbus: 1991.
- Michał Przeperski. Nacjonalizm, ideologia, charyzma Żelazna Gwardia i Ruch Narodowo-Radykalny: perspektywa porównawcza.
Vněšnje linky
[edit | edit source]- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Żelazna Gwardia" v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).