Wp/isv/Šahy

Šahy
Lěta igranja	od 1475 do nastoječego (prědhodniky byli za 900 lět do togo momenta)
Kolikost igračev	2
Žanr	igra na doskě
Uměnje	strategija, taktika

Šahy jest intelektualna igra na specialnoj doskě (šahovnicě), ktora je poděljena na 64 světle i temne klětky (polja). Každy iz igračev (jih dva) ima 16 šahovyh figur, koje po redu igrači napravjajut: osm pěšakov, dvě věže, dvoh konjev, dvoh lovcev, damu i kralja. Figury sut bělogo i črnogo kolorov, prvy igrač igraje s bělymi figurami, drugy s črnymi. Meta igry je postavjeńje mata kralju supernika, abo oglasiti mat, od kojego nemožno nikako obraniti se.

Se je odna iz najdrěvnějših i najpopularnějših dodnes igr s logikoju, a takož jest intelektualny tip sporta, vrhnym zvańjem ktorogo jest zvańje čempiona světa. Takož šahy imajut osoblive formy turnirov: akt jednočasnoj igry i šahy po korespondenciji.

Igra sostoji se iz troh stadij: debjut, mitteljšpilj i endšpilj. Debjut je početkova stadija igry, v ktoroj igrači "razvivajut" svoje figury dlja igry. V tutoj stadiji obyčno běly figury imajut iniciativu, one takož i počinajut igru. Na tutom etapě igry meta črnyh figur je nevtralizacija iniciativy bělyh, «sravnjeńje» igry, prějetje iniciativy. V mitteljšpilje igrači obyčno silet se obezsiliti položeńje supernika, eliminujut jego figury, stavet šah, kontrolujut srědišče šahovnicy. Endšpilj jest poslědnja stadija igry, v njej ostanut malo figur u igračev, kralji igrajut aktivno, i každa figura imaje cěnnost dlja igračev. Menje cěnne figury v mitteljšpilje (pěšaky) imajut veliku cěnnost, ibo one mogut razrěšiti taktičnu prědnost igry.

Izigrati možno ne jedino postavjeńjem mata, ale i dosegavši taktičnoj prědnosti; togdy supernik može sam ustupiti pobědu. Takož u supernika može skončiti se čas na hody abo on može prěstupiti pravila igry, i togdy arbitr objavjaje proigryvańje. Ako li nikto iz igračev ne može izigrati, togdy objavjaje se ničija (pady, kogdy može koristati se: pat, «věčny šah», nedostatok materiala na šahovnicě, da by postaviti mat i tako dalje).

Kromě klasičnyh šahov, jest množstvo različnyh podob tutoj igry, napriklad, znane šahy-960 (abo šahy Fišera). Na zakladě tutoj igry komponujut šahove zadańja i etjudy. Něktore aspekty šahov izkoristajut dlja matematičnyh izčisljenij, — napriklad, v zadańjah pro hody konja i osm dam.

Prvy oficialny čempion světa po šaham jest dobyvši tuto zvańje v 1886 godu Viljgeljm Stejnic.